Vaša košarica je prazna
Smo 10-članski kolektiv z veliko znanja in izkušenj ter s številnimi referencami doma in v tujini. Našim strankam zagotavljamo kakovost, na katero smo tudi sami ponosni in ki temelji na več kot 30 letni tradiciji. Znanja vsa ta leta nismo zgolj nadgrajevali, uvajali smo tudi novosti z enim samim namenom – da bi bila naša glasbila vrhunska. Ko nanje zaigra nekdo, ki je glasbi naklonjen, lahko ustvari nepozabno doživetje, za občinstvo in zase. Zakaj smo o tem tako prepričani? Zato, ker smo skoraj vsi v kolektivu glasbeniki, tudi po duši. V prostem času nastopamo v glasbenih in folklornih skupinah ali v pevskih zborih. Vodja kolektiva Zlatko Munda še posebej ve, kako se streže glasbi tudi po strokovni plati. S končano srednjo glasbeno šolo (klarinet) in kot lesarski tehnik zna s sodelavci ustvariti kakovostno glasbilo in iz njega izvabiti najlepši zvok. Sam slednje obvlada na diatonični harmoniki, klarinetu, saksofonu, kitari in na cerkvenih orglah.
Posebej želimo izpostaviti, da so diatonične harmonike iz hiše Munda, v nasprotju z drugimi in po delih sestavljenimi harmonikami, rezultat lastnega znanja in domačega dela, ki tudi v tujino ne poneseta samo glasbe, ampak tudi glas o slovenski kakovosti.
Ko govorimo o glasbilih, se nam noben cilj ne zdi previsok. Z znanjem in storitvami smo že prepričali domači, avstrijski, nemški in nizozemski trg, pri tem pa je izjemno pomembno nadaljevanje družinske tradicije, ki jo negujemo več kot 30 let.
Glasbene korenine Mundovih segajo v 19. stoletje. Zlatkova pradedek in dedek sta bila ljudska godca in sta igrala na gosli oz. violino, takrat zelo priljubljeno glasbilo. Glasbeno tradicijo je nadaljeval Zlatkov oče, Viktor Munda, ki se je naučil igranja na diatonično harmoniko, poznano tudi kot »frajtonerco«. Še danes je na ptujskem prepoznaven ljudski godec, ki je igral že na več kot 1050-ih prireditvah, porokah in obletnicah.
Glasbeni geni so se pri družini Munda očitno udomačili, Zlatko pa jih je popeljal na višjo, strokovno raven. Leta 1992 se je v podjetju Melodija Mengeš izučil za glasbilarja in izdelal svojo prvo »frajtonerco«. Leta 1999 je odprl lastno podjetje za poučevanje, servisiranje in izdelavo diatoničnih harmonik, še prej pa se je leta 1994 zaposlil v Orglarski delavnici Rimokatoliške škofije, kjer je bil nazadnje pomočnik direktorja. V tistem obdobju, do leta 2008, ko se je osredotočil na izdelavo, servisiranje in poučevanja glasbil, se ni naučil zgolj umetnosti izdelovanja orgel, pridobil je tudi izjemno znanje na področju fizike, akustike, poznavanja materialov, konstrukcijskih znanj, logike, mehanike, statike in ročnih spretnosti pri obdelavi lesa in kovin, izostrilo pa se mu je tudi poznavanje zgodovine orglarstva, umetnostne zgodovine, glasbenega posluha, orgelske igre in literature. Za Zlatkovo današnje delo pa je najpomembnejše, da se je v teh letih naučil potrpežljivosti in natančnosti ter razvil občutek za skupinsko delo.
Sodelavec, ki se predaja ročni izdelavi diatoničnih harmonik, je strasten umetnik in mojster svoje obrti. S svojim globokim razumevanjem glasbenih inštrumentov ter natančnostjo v detajlih ustvarja harmonike, ki ne le zvenijo izjemno, temveč so tudi prava umetniška dela. S svojim delom ohranja dediščino ročne izdelave harmonik ter prispeva k edinstvenim glasbenim doživetjem ljubiteljev tega tradicionalnega inštrumenta.
Izdelovalci harmonik: mojstri zvoka, oblikovalci sanj, ki ročno izklesajo melodijo življenja.
Sodelavec, ki se z zanosom posveča ročni izdelavi diatoničnih harmonik, je ustvarjalec in umetnik, ki svojo strast do glasbe preliva v vsak detajl svojega dela. Natančnost, tradicija in inovacija se prepletajo v rokodelski spretnosti, ki ustvarja inštrumente, polne življenja. S svojim edinstvenim pristopom ohranja dediščino, hkrati pa ustvarja nove zvočne dimenzije. Harmonike, ki jih ustvari, niso zgolj glasbila, ampak simbol glasbene dediščine, ki živi skozi njegove roke.
V njegovih rokah se zvok ne ustvari le iz lesenih plošč, temveč iz srca in duše glasbenika, ki tketa harmonijo življenja.